Menu Item
V zadnjem času je v Sloveniji vse več dogodkov, ki stavijo na nostalgijo. Zakaj so v porastu in kaj to pomeni za domačo glasbeno sceno?
Novembra leta 2002 se je s koncertom v Celju začela prva turneja Popstars Tour, v kateri se je zvrstilo sedem koncertov v šestih največjih mestih po Sloveniji. Za mlajšo generacijo milenijcev, ki je takrat poslušala komercialno glasbo, je bil to eden “najpomembnejših” dogodkov leta.
Bilo je namreč prvič, da so se skupaj zbrali najbolj priljubljeni slovenski izvajalci – pevec Sebastian, skupini Game Over (danes New Game Over) in Bepop, ki je od leta 2019 ženski trio, in dekliška skupina Power Dancers. Prav oni so po vzoru ZDA poskrbeli, da sta Slovenijo zajeli pop evforija in mladostniška vznesenost.
Vstopnice za dogodek so šle kot za med, tistim, ki so se udeležili enega od koncertov, pa je to zagotovo eden najljubših otroških spominov. Spomine na mladost bodo lahko zdaj že odrasli oboževalci znova podoživeli 25. januarja, ko se bo v Media Centru v Cvetličarni odvil Popstars reUnited. Čeprav so Sebastian, Game Over in Bepop v zadnjih letih že večkrat nastopali skupaj – tudi kot Popstars –, se jim bodo na odru tokrat pridružila še dekleta iz skupine Power Dancers.
V Sloveniji je sicer v zadnjem času vse več glasbenih dogodkov, ki stavijo na nostalgijo. Tako je skupina California, ki se je leta 2004 umaknila z odrov, 23. novembra z enkratnim koncertom v Cvetličarni proslavila 35 let. Za 8. februarja je napovedan dogodek Slovensko srce, na katerem se bodo po napovedih organizatorjev vrteli stari slovenski hiti nekoč izjemno priljubljenih slovenskih izvajalcev – Kingston, Tabu, Foxy Teens, Sestre …
Vračajo se Tajči, Babilon in Lepi Dasa
Da je zanimanje oziroma povpraševanje po glasbi in izvajalcih iz obdobja 90. let oziroma začetka novega tisočletja veliko ne le v Sloveniji, ampak tudi v Evropi in svetu, so za N1 pojasnili na agenciji Denea, ki se ukvarja z organizacijo dogodkov in zastopanjem glasbenih izvajalcev in je organizatorka dogodka Popstars re-United, bila pa je tudi organizatorka koncerta skupine California. “Na trgu je že nekaj časa opaziti, da si slovensko občinstvo želi nastopov izvajalcev iz tega obdobja, predvsem tistih, ki niso zelo aktivni,” so dodali. Tako so na agenciji že napovedali aprilski dogodek v Cvetličarni, na katerem bosta poleg pevke Tajči in pevca Sandija Cenova nastopila skupina Babilon in pevec Lepi Dasa.
Kljub izjemnemu zanimanju javnosti je po navedbah agencije pogosto potrebnih več let, da se izvajalce prepriča o ponovnem nastopanju. “Nekaterih ni mogoče prepričati, drugi pa se odločijo za en ali nekaj nastopov, ko vidijo uspešno izvedeno retro zgodbo,” so pojasnili. Za to se je denimo odločila skupina California, ki je po velikem zanimanju za novembrski jubilejni koncert že napovedala novega.
“Povpraševanje po koncertu je bilo tolikšno, da je preseglo kapaciteto Cvetličarne, zato smo ga prestavili v večjo dvorano Media Center. Glede na odziv pa smo že na dogodku napovedali nov koncert skupin California in Flirrt v dvorani Zlato polje v Kranju 15. marca,” so navedli v agenciji Denea. Po njihovih navedbah vse kaže, da bo tudi Popstars reUnited razprodan še pred izvedbo, saj je bilo v sredini decembra prodanih več kot 80 odstotkov vstopnic. Kljub zanimanju pa organizator koncerta ne bo prestavljal v večjo dvorano in ni predviden dodatni datum. “Kdor si ga želi doživeti, si bo priskrbel vstopnice pravočasno,” so dodali.
Zakaj takšno zanimanje?
In zakaj “stara” slovenska pop glasba doživlja preporod? Doc. dr. Jernej Kaluža s katedre za kulturologijo ljubljanske fakultete za družbene vede je izpostavil predvsem občutek nostalgije.
“Glasba, ki se je prvotno poslušala v zgodnjem najstniškem obdobju, je bila povezana s t. i. skrito pregreho, saj ti je bilo pri 12 ali 13 letih morda nerodno priznati, da poslušaš Sebastiana. Zdaj je ta generacija, ki ima tudi večjo kupno moč, odrasla in ni več obremenjena z mnenji drugih. Razlike med alternativo in popom niso več tako izrazite, s tem, ko sprejmeš to, kar si poslušal v mladosti, pa se osvobodiš najstniškega sramu. Takšno glasbo danes oboževalci poslušajo na povsem drugačen – neobremenjen način,” je poudaril.
Vnovično priljubljenost “stare” komercialne glasbe gre po oceni Kaluže delno pripisati oživitvi zvrsti eurodance, ki je bila v 90. letih na vrhuncu, čeprav da je veljala za zvok “najhujše komerciale”. “Danes je pri mlajših generacijah ta žanr obče popularen. Tudi zvok elektropopa, ki ga slišimo po radiu, se velikokrat navdihuje po slogu eurodance in drugih preteklih glasbenih žanrih,” je pojasnil Kaluža.
“Moč kakovostne glasbe v Sloveniji je velika”
Kljub velikemu zanimanju za takšne “zimzelene” koncerte in glasbene dogodke, na katerih podoživljamo mladost, pa je Kaluža za N1 ocenil, da bi nekoč najstniške skupine na plečih stare slave težko obudile kariero.
“Tudi zato, ker na njihovih nastopih prihaja do potujitvenega efekta. Torej da oboževalci, čeprav odrasli, v živo vidijo nekoga, ki skladbe, ki jih je prepeval kot najstnik, poje v srednjih letih. Izvajalci, ki so se nekoč ukvarjali zgolj z ustvarjanjem komercialne glasbe, nimajo te dolgoživosti kot skupine na rock sceni, kot so Siddharta, Šank Rock, Big Foot Mama …, ki so bile vseskozi prisotne in so ohranjale stike z občinstvom ter se z njim starale. Pri najstniških skupinah samo občutek nostalgije ne bo dovolj, saj jih je večina povsem prekinila glasbeno ustvarjanje. V imenu nostalgije lahko enkrat na leto in ob dobri promociji napolnijo dvorano, težko pa si predstavljam, da bi kontinuirano lahko nastopali po veselicah in manjših krajih,” je pojasnil Kaluža.
Na vprašanje, ali je glasba iz poznih 90. in zgodnjih let novega tisočletja znova priljubljena, ker slovenska glasbena srenja že več let ni postregla z udarnim popom, je Kaluža dejal, da je dejavnik morda tudi to.
“Moč kakovostne glasbe v Sloveniji je velika, vendar se ne zgodi, da bi tudi mi, tako kot Hrvatje, kjer je scena zelo živa, producirali sočasen mainstream, usmerjen v mlajše poslušalce. Pri nas so priljubljeni mladi bendi, kot sta Joker Out in MRFY, vendar proizvajajo zvok pop-rocka, ki ni zelo sodoben in ni podoben tistemu, kar se trenutno vrti na komercialnih radijskih postajah,” je za N1 še poudaril Kaluža.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje